»Vsi po vrsti pravijo, da so njihove izkušnje v drugih državah na begunski poti boljše kot v Sloveniji.«
»Otroci so vso pot jokali, lačni so bili.«
»V begunski in migrantski politiki naše države, ki gosti največ beguncev na svetu, ni sprememb.«
»Še vedno nimamo rešitve, še vedno otežujemo preseljevanje in zaostrujemo zakone o tujcih, ljudje še vedno umirajo na poti v Evropo.«
»Ljudje z izkušnjo priključevanja Uniji, imajo boljši občutek, kakšno pot morajo države pristopnice prehoditi.«
»Namen sovražnika je motiti napredek države in ti izgredi utirajo pot za teroristična dejanja.«
»To ne bi bila moja država, če bi se morala zato, ker sem pomagala ljudem v stiski, zdaj opravičevati.«
»Pot do izkušnje svobode umetnika ali nasploh razmišljujoče osebe je podana kot mistična izkušnja s tokom podob.«
»Kakšne pa so te izkušnje? Rada rečem, da ima vsakdo svojo zgodbo. Takrat sem živela v begunskem centru in bila prepričana, da je meni najhuje na svetu glede nastanitve in drugega. A ko slišiš zgodbe drugih ljudi, ki sem jim takrat 'zavidala', ker so stanovali pri sorodnikih in živeli normalno življenje, spoznaš, da so tudi oni imeli velikanske težave. Morali so določiti, kako bodo uporabljali stranišče, kako pripravljali kosilo … V eno- in dvosobnih stanovanjih je živelo dvajset in več ljudi, sorodnikov ali celo popolnih neznancev. Sprejemali so ljudi iz BiH-a, ki jih prej niso nikoli videli.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju